GORAZDE urban potentials urban potentials
4 Uvodne misli
8 Izvlečki Teorija
12 Okvir delavnice (Borut Juvanec)
14 Kultura prostora, tradicija, napredek in Goražde (Borut Juvanec)
20 Kulturni spomenik: Most za pešce (Domen Zupančič)
26 Delavnica Goražde 2012 (Andreja Benko)
30 Učinkovita “pametna” naselja (Simon Mokorel)
Projekti
36 Delavnica, potek in vsebina
40 Znak
42 Trg in most
48 Ulica
50 Drina
54 Gubavica
56 Pot spominov
60 Odzivi, objave v medijih
61 Sklep
62 Recenzije
65 Krajevno in imensko kazalo
66 Viri
+4 goražde
Slovenija in Bosna in Hercegovina sta povezani z mrežo povezav, nastalih na skoraj vseh področjih človeškega delovanja. Arhitektura in urbanizem nista izjema. Veliki slovenski arhitekt Plečnik, čeprav je od njegovega opusa danes v Bosni samo kapela v Varešu in nekaj manjših predmetov v lasti frančiškanskih samostanov v Kraljevi Sutjeski in Jajcu, je bil povezan s frančiškansko provinco Bosna Srebrena, za katero je napravil cerkev sv. Antona v Beogradu, ukvarjal pa se je tudi z načrtom katedrale v Sarajevu. Poznani bosanski arhitekt akademik Ivan Štraus, avtor nekaterih stavb, ki so oblikovale podobo sodobnega Sarajeva, je slovenskega rodu. V urbanističnem snovanju v Bosni in Hercegovini je pomembno vlogo odigral profesor Vladimir Mušič. Tudi v Ljubljani stoji nekaj stavb češkega arhitekta Vancaša, ki je s svojimi monumentalnimi zgradbami odločilno zaznamoval podobo Sarajeva v avstroogrskem času. Odločitev profesorjev ljubljanske Fakultete za arhitekturo, da s svojimi študenti in domačimi dijaki v Goraždu izvedeta urbanistično delavnico, je nov prispevek k našemu sodelovanju na področju arhitekture in urbanizma. Izbira Goražda je zanimiva. Gre za mesto, ki ga je podobno kot ostale kraje v Podrinju zaznamovala zadnja vojna, pa tudi nasilje v drugi svetovni vojni, ko sta kot žrtvi med
Drinskimi mučenicami umrli tudi Slovenki Krizina Bojanc in Antonija Fabjan. Pa vendar je po teh težkih preizkušnjah mesto vedno znova znalo zaživeti. Danes je Goražde mesto z več uspešnimi gospodarskimi obrati in sedež kantona. Zahvaljujoč razumevanju in sodelovanju lokalnih oblasti, so v okviru delavnice nastale ideje, kako ob obstoječih danostih, ki jih odločilno zaznamuje reka Drina, oplemenititi podobo kraja. Lahko upamo da bo, če se bo sodelovanje nadaljevalo in se bodo vanj, poleg občinskih oblasti, vključili tudi gospodarstveniki, kaj od zamišljenega tudi uresničeno.
Zahvaljujem se profesorjema Borutu Juvancu in Domnu Zupančiču, brez katerih odločnosti, vztrajanja in iznajdljivosti, seveda ob nepogrešljivi pomoči in gostoljubnosti premiera Bosansko-podrinjskog kantona Alije Begovića in ministra za urbanizem, prostorsko ureditev in varstvo okolja Jasmina Sadikovića, delo ne bi bilo opravljeno.
Andrej Grasselli
slovenski veleposlanik v Sarajevu
Uvodne misli
Bilo nam je zadovoljstvo biti domaćin i učestvovati Ponuđeni koncepti se lako daju pretočiti u konkretne u međunarodnoj arhitektonskoj radionici održanoj projekte koji se mogu izvesti uz minimalna finansijska u Goraždu. Ovo je prva radionica usmjerena na ulaganja i mi imamo veliku želju da dođe do oblasti urbanizma i prostornog planiranja održana na realizacije što većeg broja predloženih rješenja. Već ovim prostorima. Pokazalo se da je to bila prilika da smo otpočeli i konkretne aktivnosti koje će, nadamo prostor našeg grada i njegovo uređenje sagledamo se, dovesti do toga da ova kvalitetna rješenja postanu iz drugačijeg ugla, kombinujući znanje, iskustvo i stvarnost. kreativnost gostiju iz Slovenije i domaćih stručnjaka, Unaprijed se radujem što će ova izložba biti postavljena
a takođe i da je ovakav vid saradnje uspješan. Mi koji u decembru ove godine na Arhitektonskom fakultetu živimo u ovom okruženju dobro poznajemo teren i u Sarajevu a sljedeće godine ponovu u Goraždu što će lokalnu problematiku ali nismo u potpunosti svjesni dati priliku širem krugu ljudi da se upozna sa njenim koji potencijal imamo i zbog toga je prilika da radimo kvalitetnim sadržajem. Nadamo se da će se saradnja zajedno sa gostima iz Slovenije, neopterećenim našim se s našim prijateljima iz Ljubljane biti nastavljena i problemima i sa sposobnošću za prepoznavanje u budućnosti za šta postoji obostrano interesovanje. neiskorištenih mogućnosti bila veoma korisna.
I na kraju, u ime Ministarstva za urbanizam, prostorno Rezultati radionice su to pokazali.
uređenje i zaštitu okoline Bosansko-podrinjskog Cilj radionice je ostvaren. Dobili smo više stručnih kantona Goražde, i svoje lično ime, želim se zahvaliti
i kvalitetnih arhitektonsko-urbanističkih rješenja svima koji su svojim idejama, radom i zalaganjem koja se mogu implementirati putem prostorno- pomogli da se ova radionica uspješno realizuje i planske dokumentacije i detaljnih projekata, a ponudi nam vrijedna rješenja. takođe je animirana šira javnost za uređenje dijela gradskog područja. Zajedničko svim rješenjima je
Jasmin Sadiković usmjeravanje na identitet grada, naglašavajući ono
Ministar za urbanizam, prostorno uređenje što je u Goraždu jedinstveno i prepoznatljivo i čine
i zaštitu okoline Bosansko-podrinjskog kantona jednu cjelinu, međusobno se ukrštaju i dopunjavaju
Goražde formirajući po cijelom gradu mrežu uređenih, ugodnih i korisnih površina. Radionica je takođe ukazala na činjenicu da su urbanizam i prostorno planiranje važni instrumenti u stvaranju boljeg i kvalitetnijeg zajedničkog života što se suviše često zanemaruje na našim prostorima. Izložba je svojom posjećenošću pokazala zainteresovanost Goraždana Arhitektura je oblikovanje prostora. Prostor je vse za uređenje svog grada a utisci prisutnih zvaničnika okrog nas in to je bil včeraj, danes in bo tudi jutri.
i građanstva o izloženim projektima bili su pozitivni. Arhitekt je strokovnjak, ki usklajuje potrebe, Vrijednost radionice i izložbe kao njenog rezultata, možnosti in zmožnosti graditeljev, da končno između ostalog, je to što je ukazala sa kojim bogatim oblikuje grajeni prostor v skladu z okoljem in z ljudmi
i neiskorištenim potencijalom prostor grada Goražda v harmonično celoto. Ta celota mora biti usklajena raspolaže i kako se jednostavnim intervencijama z različnih vidikov: mora biti tako ekonomična kot taj potencijal može lako aktivirati i iskoristiti te time uporabna, tehnična kot izvedljiva, v končni fazi pa še poboljšati urbanitet grada i kvalitet života u njemu. lepa. Arhitekt ni čarovnik. Njegovo delo pa je skoraj
urbani potenciali + 5
+6 goražde
čarovnija, če uspe uskladiti vsaj temeljne zahteve. In ko vzgajamo mlade arhitekte, moramo upoštevati vse to, se spopadati z zatonom kulture in vzponom tehnike, ki nenehno odpira nove razsežnosti razvoja, z uporabo vseh možnih, obstoječih in inovativnih načel izobraževalnega procesa, pri tem pa ostati na visoki ravni uglednega poklica. In zakaj te visoko leteče misli? Iz preprostega vzroka, ker mislim, da smo v omejenem času, v omejenih možnostih in daleč od doma – tako geografsko kot kulturno – naredili več kot je bilo mogoče. Našli smo – kot se je ob pogledu na Goražde z Gubavice, kamor so nas popeljali domači strokovnjaki – izrazil docent dr Zupančič: množico možnosti, ki predstavljajo v mestu urbane potenciale. Potenciale za razvoj, za ureditev, za izboljšanje okolja in stanja v družbi, za varnost in za udobje, za kulturo in ne nazadnje za gospodarske aktivnosti. Našli smo to, kar smo sicer pričakovali, a si nismo upali niti pomisliti na toliko možnosti. V Goraždu bi lahko ostali tedne in tedne, pa bi še vedno našli kaj novega, kar vodi v kvalitetne rešitve: za ljudi, za okolje, za arhitekturo, za gospodarstvo, za politiko. Tega nismo naredili sami. Najprej sem dolžan zahvalo Bosansko podrinjskemu kantonu Goražde in gospodu premieru Aliji Begoviću. Pri organizaciji, tako organizacijsko, finančno in moralno smo ponosni, da je prevzel visoko pokroviteljstvo njegova ekscelenca, ambasador Republike Slovenije v BiH, gospod Andrej Grasselli, s skrbno tehnično pomočjo gospoda Matije Bučarja. Močna strokovna opora nam je bil minister Jasmin Sadiković s svojim teamom, ki ga je vodil arhitekt Edin Kadrić, stike s Srednjo tehnično šolo je vzdrževala arhitektka Emina Šobo, prevajal je Ervin Dervišević. Za sarajevsko razstavo je poskrbel profesor Ahmet Hadrović in prodekanja za mednarodne aktivnosti, docentka Dženana Bijedić. Odzvali sta se tudi dve delovni organizaciji, HELLA Saturnus in Hella Bekto, prva iz Ljubljane in druga iz Goražda. Posebej me veseli, da smo našli skupni jezik z gospodarstvom, ki ima občutek za okolje, za arhitekturo in tako kaže visok odnos do kulture.
To so le nekateri, za sodelovanje se zahvaljujem vsem. Na Fakulteti v Ljubljani je prve pogumne korake naredila kolegica Amela Špendl, domačinka iz Goražd, prizadevni so bili študentje, nekateri bolj na začetku in drugi na koncu, za pedagoge in za raziskovalce pa je bila delavnica tako ali tako izziv. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani vodi mnogo mednarodnih arhitekturnih delavnic: sam sem organiziral prvo v letu 1986 z udeležbo Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije – le iz sosednih držav. Zadnje delavnice so bile na Krasu, kjer so v okviru projekta Erasmus Evropske unije sodelovali študentje iz Portugalske, Španije, Belgije, Nemčije, Češke, Poljske, Hrvaške in Slovenije. V okviru Projekta KRAS2011 smo organizirali mednarodno konferenco Lipica2011, kjer je sodeloval tudi strokovnjak iz Bosne, profesor Hadrović. Največji uspeh in potrditev rezultatov dela je zadovoljstvo vseh, študentov, strokovnjakov in to domačih in tujih, politike, medijev, javnosti in celo gospodarstva. Dve razstavi v Bosni, ena v Sloveniji ter načrti, ki so ostali na Kantonu in knjiga ter morebitna predstavitev razstave spomladi v Goraždu na odprtem bodo vzpodbudili ljudi k razmišljanju, k dvigu zavesti o domači kulturi, realizacije pa ne bi le izboljšale stanja, pač pa bi dvignile kulturo na raven, ki jo je Goražde v svoji zgodovini vedno imelo. Kot sem rekel na prvi predstavitvi rezultatov: 'videli smo probleme in možnosti, pogovarjali smo se z ljudmi, nekaj rešitev smo predlagali: zdaj ste na vrsti vi, ljudje Goražda'. Rešitev in realizacij našega dela ne pričakujemo jutri. Bodo kot pač bodo. Za sprejem v Goraždu smo hvaležni. Naša oddolžitev v obliki predlogov za posege v prostor je plod vseh pogovorov in toplih besed, iniciativ, tudi pripomb. Čez čas se bomo vrnili v mesto ob Drini in pogledali bomo skupne sadove našega dela. Tega se veselim. Ljudje Goražda, hvala.
prof.dr. Borut Juvanec
urbani potenciali + 7
Napori vloženi v zasnovo, izvedbo in predstavitev delavnice so zajetni in zahtevo od vseh udeležencev udejstvovanja izven utečenih časovnih okvirov dela in načinov izvajanja metodologije delavnice. Pri tem je zelo pomembno, da sodelujejo študentje, strokovnjaki, odločujoči in splošna javnost. Tako se postopoma razvija dialog med vsemi udeleženci. Besede so vezi med ljudmi in jezik, ki ga uporabljamo se razvija in razrašča glede na potrebe (Montessori 2008). Misel je razumljiva tudi v arhitekturi. Delavnice so usmerjene k izdelavi smiselno celovitih nalog, ki so uporabne kot vmesno ali končno gradivo za pripravo – strategije razvoja prostora, smernic za pripravo drugih dokumentov, arhitekturnih ali urbanističnih natečajev. Poudariti moram, da delavnice ne morejo nadomestiti utečenih postopkov priprave prostorskih dokumentov ali natečajev, lahko jih samo dopolnijo ali vzpodbudijo. Delavnice so v laični javnosti razumljene kot način pospešenega iskanja novih svežih rešitev izbrane problematike s preseganjem uveljavljenih stereotipnih predstav o reševanju problematike. S kakovostno predhodno izdelano in na terenu dopolnjeno bazo podatkov preidemo v fazo podajanja smernic in zmanjšamo razdaljo med konceptnimi idejami ter realizacijo (Zupančič 2009). Arhitekturno snovanje je sorodno ustvarjanju književnih del, vsako dejanje, zgodba in na koncu roman ima nekje v ozadju lastno osnovo, ki jo snovalec dodeluje v času lastnih misli in pod vplivom okolja. Zgodbe so različne, včasih boljše včasih turobne in mnogokrat trivialne. V Goraždu lahko sledimo prav vsem tem zgodbam, tako kot jih premore vsako mesto. Naloga nas mentorjev je v osvetlitvi teh zgodb in vrednotenju obstoječega stanja. Delavnice temeljijo na ideji: okolje, ki razumeva in spoštuje vse uporabnike prostora je demokratično in kulturno osveščeno. Spoštovanje soljudi, graditi za ljudi je glavno vodilo arhitektov in urbanistov. Vračanje k tem načelom pripomore k objektivnosti dela in rezultatov
delavnic. Vpetost v javni dialog onemogoča in sproti izloča slabe rešitve ali rešitve, ki temeljijo le na eni skupini uporabnikov (Zupančič 2009). Lahko pridam še to misel, da vsak dialog omogoča krepitev socialne mreže med meščani mesta, to je bilo opazno tudi na odprtju razstave v Goraždu. S svojim delovanjem kot so tudi delavnice se trudimo odpravljati arhitekturno nepismenost v javnosti (javna predavanja, razstave, javne predstavitve, pogovor na terenu, učne delavnice z mladimi). Še posebno cenim to, da smo presegli ustaljene ozke okvire sodelovanja in smo povezali: Univerzo v Ljubljani (Fakulteta za arhitekturo), Ambasado R Slovenije v Sarajevu, Vlado Bosansko – podrinjskega kantona, Srednjo tehnično šolo „Hasib Hadžović“ Goražde, Občino Goražde in tudi industrijo Hella Saturnus Slovenija, Envigence in Hella Bekto Goražde. Pričujoča monografija je rezultat našega iskrenega plodnega sodelovanja in nudi možnosti poglobljenega sodelovanja v obliki tehnoloških raziskav, pilotnih študij, izobraževanj in končnih realizacij. Vse to lahko strnem v težje berljivo besedno zvezo: gospodarsko medinstitucionalno meddržavno sodelovanje. Preprosto povedano je to kultura ljudi ne glede na deželo, versko pripadnost ali svetovne nazore in naša iskrena želja k ustvarjanju boljšega okolja za bodoče generacije.
doc.dr. Domen Zupančič
+8 goražde
Borut Juvanec
Kultura prostora, tradicija in napredek Goražda
Znanstveno delo na področju vernakularne arhitekture, ki je plod nešolanih, a ne neukih ljudi, je predvsem razkrivanje, in to je najtežji, a tudi najpomembnejši element dela. Strokovno delo je evidentiranje, dokumentiranje, obnova, oživljanje, ozdravljenje, nadaljevanje življenja in delovanja arhitekture in seveda vnos elementov stare arhitekture v moderno. In zato je pomembno, da smo sodelavci Univerze v Ljubljani našli pot med teorijo, arhitekturo, univerzo, politiko, upravo in ljudmi – torej med teorijo in prakso, tudi med Slovenijo in Bosno, v izobraževanju med univerzo in srednjo šolo v Goraždu, pa z ljudmi, ki v lepem mestu živijo. Namen delavnice je bil predvsem razmišljanje, skupna izmenjava misli. Pričakovanja so rezultat skupnih naporov, da bi obstoječe reči izboljšali, nove uskladili in s tem omogočili boljše delo, boljšo
Borut Juvanec
Culture of the Space, Tradition and Development of the Goražde Town
The scientific work on the field of vernacular architecture as result of unschooled, but not unskilled people, is mostly disclosure of it. This is important, but difficult part of the work. Professional work is as follows: recording, documenting, renewal, assanation as well as prolongation of its life into the modern architecture. The main idea of Ljubljana University is to put together theory and practice in politics, architecture, management and in social life, between Slovenia and Bosnia and Herzegovina, between university and high school of Goražde, with the final result to benefit to the local people. The main aim of the workshop is the thought, common exchange of thinking. It is to expect that common efforts would improve the existing situation, with harmonization with new ideas for better tomorrow, also in architecture. Le Corbusier, great French architect, new and estimated it. The same was
IZVLEČKI
urbani potenciali + 9
arhitekturo in boljše okolje, lepše Goražde jutri. Tudi veliki francoski arhitekt Le Corbusier je spoštoval značilno arhitekturo. Kot je rekel, se je v teh krajih marsičesa naučil. Enako slovenski mojster Plečnik, ki je bil nad bosansko arhitekturo navdušen. O njej je mnogo pisal profesor Mušič, Dušan Grabrijan pa jo je preučeval med svojim službovanjem v Sarajevu. Zato moramo doseči predvsem to,
da se preproste hiše, grajene v na zraku zidanih zidakih, v čerpiču, ne bo nihče sramoval, pač pa bo ponosen na dediščino svojih prednikov. Nekaj malega pritličnih hiš, kolikor jih je v Goraždu ostalo, je treba ohraniti in jih negovati kot dokaz kulture dedov.
V tem tiči odgovor: za razumevanje enostavnega problema moramo mnogo več vedeti in znati. Teorija ni samo za znanstvenike, teorija brez prakse nima nikakega učinka. Zato je praksa tako pomembna. Razumljivo, ob analizi, ki je kot razgradnja za preučevanje sestave in delovanja tako pomemben del znanstvenega dela, tudi v arhitekturi in za jutri.
Domen Zupančič
Kulturni spomenik: Most za pešce Prispevek predstavlja tematiko
urejanja mesta Goražde v Bosni in Hercegovini. Karakter mesta določa reka Drina. Mesto je posebno z vidika dvonivojskega mosta prek reke. Prvotnemu cestnemu mostu, ki podaljšuje mestni trg so med zadnjo vojno (1992-1995) dodali še viseči most za pešce. Most visi
with Slovene architect Jože Plečnik, professor Marjan Mušič, as well as Dušan Grabrijan, who worked in Sarajevo. A lot of Slovenes tried to help Bosnian architecture. Their idea was to raise the selfconsiousness of local people, to stimulate their awarness for local culture. The mud house, made of adobe ('čerpič') is culture of our forefathers, and has to be preserved for our grandchildren. Here is the point: for understanding the simple problem is needed much more knowledge. Theory, without practice, is no worth. Analyses of the essence is the basic part of scientific work, also in architecture for tomorrow.
Domen Zupančič
Cultural heritage: The hanging bridge
Urban design and spatial management of Goražde is tied with river Drina therefore the most evident architectural structure is
a double bridge (two-storey). The hanging bridge under existent bridge was built in the last war (1992-1995). Upper bridge served as
a shield against bombs, the whole composition recalls like bunker with a view over the river Drina. This engineering structure with plain detailing and basic design is the symbol of architecture which is an art by humans for humans. Our proposal of spatial intervention of the bridge, city square and river banks follows the idea of simplicity. Nevertheless we have found similarities between Goraže and a shield against bombs, the whole composition recalls like bunker with a view over the river Drina. This engineering structure with plain detailing and basic design is the symbol of architecture which is an art by humans for humans. Our proposal of spatial intervention of the bridge, city square and river banks follows the idea of simplicity. Nevertheless we have found similarities between Goraže and
castle; pedestrian bridge of Alia Most pod mostom je polodprt
Izetbegovic and hanging bridge = bunker in je nosilec kulturnih
Fabiani bridge; city square extended vrednot solidarnosti ljudi. To je
with the bridge of Alia Izetbegovic dejanska združitev arhitekture in
= Presern square with tromostovje; simbolike. Spodnji most je izdelan iz
Drina = Ljubljanica). armaturnega jekla in ima preproste konstrukcijske detajle. Intervencija
Andreja Benko
preureditve mestnega trga in mosta Workshop Goražde 2012 zahteva precej naporov in veliko mero upoštevanja vrednot prostora.
The workshop is a learning form, Goražde in Ljubljana imata kar nekaj
but also a working method, as vzporednic in sta epistemološko
a way of intensive work and sorodni (grajski hrib = Gubavica,
learning in a short time, which also Fabianijev most = most; Prešernov
architects in their work like to use. trg s tromostovjem = mestni trg z
The method of implementation mostom, Ljubljanica = Drina).
of the workshop depends on the group and the expected results
Andreja Benko
of the workshop. Each has its own Delavnica Goražde 2012
educational objectives and targets, that in combination lead to the
Delavnica je učna oblika, pa tudi common goal for all - successful metoda dela, kot način intenzivnega
completion of the workshop. For dela skupine in učenja v kratkem
urban-architectural workshop is času, ki se je tudi arhitekti v
extremely important observation svojem delu radi poslužujemo.
and experience of space, at the same Metoda dela v izvajanju delavnice
time also with the local population. je odvisna od skupine in
Correctly formed coordination of pričakovanih rezultatov delavnice.
workshop, as well as participants Vsaka ima svoje izobraževalne
at the workshop, is of the utmost cilje in podcilje, ki v kombinaciji
importance. Preparation and pripeljejo do vsem skupnega cilja –
implementation of architectural uspešnega zaključka delavnice. Pri
workshop is a comprehensive urbanistično-arhitekturni delavnici
project that consists of several je izjemnega pomena opazovanje
interdependent tasks. Cooperation in doživetje prostora, obenem
policy, profession, business and the pa stik z lokalnimi prebivalci.
public, did by workshop in the town Pravilno zastavljena koordinacija
of Gorazde proved crucial and has delavnice, kot tudi sodelujoči na
been connecting yarn throughout delavnici, je izrednega pomena.
the workshop. This workshop is Pri pripravi in izvedbi arhitekturne
thereby a role model of cooperation delavnice gre za celovit projekt,
between theory and practice. ki je sestavljen iz več medsebojno
+ 10 goražde + 10 goražde
Simon Mokorel
stroke, gospodarstva in javnosti, Energy efficient settlements se je pri delavnici v mestu Goražde izkazalo ključnega pomena in je
Energy efficient municipalities bilo povezovalna nit skozi celotno
mainly rely on smart infrastructures delavnico. Delavnica je tako vzorčen
and accompanying concepts like primer sodelovanja med teorijo in
smart cities or smart villages. There prakso.
are several ongoing projects and initiatives in Slovenia that are
already introducing »smartness« in Učinkovita “pametna” naselja
Simon Mokorel
various municipality subsystems ranging from sustainable mobility
Pogoj za energetsko učinkovitost to intelligent public lighting. It has občin je vzpostavitev tako
been proved in practice that the imenovanih pametnih naselij in
most successful attempts are the pametnih infrastruktur. V Sloveniji
ones that are approaching to the je kar nekaj pobud in projektov, ki
problem holistically. One of a very že uvajajo posamezne podsisteme
promising project is the introduction pametnih naselij, od trajnostne
of the intelligent public lighting mobilnosti pa do pametne javne
infrastructure into municipalities. razsvetljave. Za najbolj perspektivne
European and almost all national so se izkazali tisti, ki problem
legislation require significant razumejo celostno; eden takšnih
reduction of energy consumption primerov je uvajanje infrastrukture
in parallel to lowering the negative pametne javne razsvetljave v občine.
emissions into the environment. On Evropska pa tudi druge zakonodaje
the other hand there are regulations zahtevajo zmanjšanje porabe
in place that are requiring the energentov v naslednjih letih, vse
optimization of luminance on all to z odločitvijo znižanja negativnih
public places in order to minimize učinkov pri pridelavi le teh. Ureditev
the lighting pollution. The only razsvetljave cest in javnih površin pa
way for municipalities to comply je potrebna tudi zaradi prilagoditve
with these two main regulations is uredbi o mejnih vrednostih
by changing the complete public svetlobnega onesnaževanja. Po
lighting infrastructure. Intelligent mnenju strokovnjakov pa bo
street light that has been developed najučinkoviteje, če se bodo občine
recently by companies Hella prilagoditve lotile s celostno
Saturnus Slovenije and Envigence is prenovo javne razsvetljave. Svetilka,
one of the basic building blocks of ki sta jo razvili podjetji Hella
emerging smart municipality. Saturnus Slovenije in Envigence predstavlja enega od gradnikov pametnega naselja.
urbani potenciali + 11
TEORIJA
Okvir delavnice
Domen Zupančič
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana University, Faculty of Architecture Bosansko Podrinjski Kanton, Goražde, Bosna in
Bosnian Podrinje Canton of the Federation of Bosnia Hercegovina
and Herzegovina
Arhitekturno urbanistična delavnica Goražde2012 Architectural Urbanistic Workshop Goražde2012 Visoko pokroviteljstvo Njegove Ekscelence gospoda
High Patronage of his Excellency Ambassador of andreja Grassellija
Republic of Slovenia mr. Andrej Grasselli Na svoji 50. redni seji je vlada Bosansko-podrinjskega After the decission of 50th session of kantonal
kantona (BPK) Goražde sprejela sklep za novo pot government, the new way of cooperation between sodelovanja teorije s prakso. Predlog Fakultete za theory and practice was held. Ljubljana University, arhitekturo Univerze v Ljubljani je bil sodelovanje Faculty of Architecture sugested the cooperation in: na izobraževalnem, kulturnem in gospodarskem educational, cultural and the economic fields. The področju. Širši namen je, da bi vzpostavili kvalitetno wider aim is to create the high quality development razvojno os na območju nekdanje države Jugoslavije axis in the area of ex-Yugoslavia, between Republic of med Republiko Slovenijo, Univerzo v Ljubljani, Slovenia, Bosnia and Herzegovina, Ljubljana University, Fakulteto za arhitekturo, vlado BPK in občino Goražde the kantonal government of Bosnian Podrinje Canton, ter posameznimi gospodarskimi enotami v Sloveniji in the field of economy, culture and management. This in v BiH (arhitekturni in urbanistični biroji, podjetja, was held very intensivelly, including Slovene Embassy druge kulturne organizacije kot so zavodi za varovanje with his excellency, amabasador to Slovenia, mister kulturne dediščine, muzeji in kulturne skupnosti). Pri Andrej Grasselli, the kantonal minister in the Ministry tem so bili dejavni faktorji tako slovenska ambasada of urban and physical planning and environment v Sarajevu in ambasador, njegova ekscelenca gospod protection, mister Jasmin Sadiković, the local experts, Andrej Grasselli, minister na Ministrstvu za prostor BPK,
even the pupils of secondary technical school. gospod Jasmin Sadiković in lokalni strokovnjaki, tudi Our Faculty of Architecture educates future architects dijaki srednjih šol.
and spatial planners, connecting the researchers in Fakulteta za arhitekturo UL izobražuje bodoče theory with work in practice. Architectural – urbanistic arhitekte in urbaniste, fakulteta povezuje raziskovalce workshop activities are dedicated into the cooperation na področju arhitekture in urbanizma s strokovnjaki between mentors, students with local experts, local
+ 12 goražde + 12 goražde
Architectural – urbanistic workshop has several ideje za ureditve, gospodarstvo pa konkretne impulze elements: za proizvodnjo.
1. Collecting the data, practical elements for needs Arhitekturna – urbanistična delavnica ima več sklopov:
and possibilities, attending the connections to
I sklop: Priprava delavnice z zbiranjem gradiva o
local communities.
lokaciji, vzpostavitev in krepitev stikov med UL FA in 2. Terrain work in practice, with living cooperation to naročniki delavnice.
the open public.
II sklop: Terensko izvajanje: mentorji, študentje,
3. Laboratory work (in the school).
lokalne skupnosti (občine, kantoni, regije), lokalni 4. Presenting the results to investors, to public, to strokovnjaki in službe (oddelki za prostor, urbanizem,
expert communities.
varstvo dediščine) in seveda širša javnost. Terensko 5. Recognizing the results of workshop, with directs izvajanje zajema tudi navezovanje novih stikov
relations to the public, publishing, exhibitions. in tesnejše povezovanje med izobraževalnimi
6. Evaluating the results and ideas for the future. ustanovami, stroko ter lokalno skupnostjo. Ključni
element so javna odprta predavanja mentorjev in The main purpose of the workshop is to identify vabljenih gostov. Ta sklop je najbolj kompleksen, saj
the spatial quality in local area, where the number zajema mnogo naporov pri organizaciji, vodenju in
of problems have been not recognized. In joint usmerjanju udeležencev.
cooperation can be identified several critical points, III sklop: Laboratorijsko delo: to delo poteka v
needed for intervention.
seminarju na fakulteti. Tu strnemo pridobljene podatke in oblikujemo uporabne informacije. Nastopi faza načrtovanja in usklajevanja med potrebami, željami in možnostmi.
IV sklop: Predstavitev rezultatov naročnikom, stroki in javnosti. Te predstavitve so pomemben element našega dela. Sem vključujemo razstave, publikacije, monografske izdaje in druge elemente promocije našega dela.
V sklop: Sledljivost rezultatov delavnice. Urejanje prostora je kompleksna naloga in povezuje različne stroke, organizacije in službe in ljudi. Rezultati niso vidni čez noč, zato izvajamo tudi aktivnosti v ciklusih enega do treh let. Te aktivnosti so v obliki konferenc, okroglih miz in drugih aktivnosti na terenu.
urbani potenciali + 13
+ 14 goražde
Včerajšnja arhitektura za napredek jutri
V Goraždu nisem našel ene same preproste, stare hiše, za katero bi lahko rekel, da predstavlja istovetnost, identiteto kulture Bosne, ki je bila nekdaj – še pred nekaj desetimi leti – tako visoka in tako pomembna. Žalostno. Prepričan pa sem, da bomo skupaj – strokovnjaki in domačini – odkrili vsaj ostanke nekdaj pomembne tradicionalne, značilne arhitekture, ki jo bomo skupaj obnovili in pokazali našim otrokom kot dediščino, kot kulturo dedov, ki jo bodo – ko jim jo bomo razložili in ko jo bodo razumeli – nadaljevali in ponosno razvijali z napredkom. Vse to v naše veselje in v srečo naših zanamcev. Teorija in praksa sta bližji kot si predstavljamo. Teorija ni tista grda, neprijetna reč, nasprotje praksi. Praksa pomeni v arhitekturi realnost, postavitev. Teorija prakse pa je tista vrhunska znanost, ki nam razkriva izvore, pomene, detajle in celote postavitev, ki omogočajo našemu življenju delo, udobje in lepoto, ki usklajujejo odnose med ljudmi in med elementi, med življenjem in okoljem, s sosedi in z gospodarstvom. Na videz nepovezane reči so si še kako blizu. Vernakularna arhitektura je tista preprosta arhitektura, namenjena človeku in njegovim vsakdanjim dejavnostim. To ni visoka arhitektura za kralje, za bogove in za mrtve, to niso spomeniki. Nekatere rešitve so prav briljantne: izvirne in estetsko
dovršene, konstrukcijsko presenečujoče in dekorirane s konstrukcijo samo, uporabne in veličastne hkrati. Nekaterih stvari ne poznamo, drugih ne razumemo, tretje nam slabo razlagajo: znanstven način dela pri preučevanju vernakularne arhitekture je nujen (Rapoport 1990:218). Le nekaj primerov: uporaba korena iz dve v kozolcu, koren iz tri polovic v korbelingu kamnitih zatočišč, samonosna konstrukcija je bila izumljena v avtomobilizmu v petdesetih letih prejšnjega stoletja - arhitektura jo pri kaščah uporablja stoletja, armiran beton je povzročil pred desetletji pravo revolucijo v gradbeništvu in v statiki - preplet uporablja ista načela, prednapetost konstrukcij je imenitna reč, a jo pozna konstrukcija kozolca že mnogo dlje (Juvanec 2004: 21). Definicijo bi strnil takole: vernakularna arhitektura je arhitektura, plod neukih, nešolanih, a ne nespretnih mojstrov, ki so svoje znanje gradili na tradiciji, na dediščini prednikov in na svojih izkušnjah. Včasih so rekli 'ljudska', danes pravimo vernakularna. Gre za prevod nemške 'volkarchitektur', kar je vsebinsko preozek izraz. Poudariti je treba, da so danes velike razlike v razumevanju termina 'vernakularna', ki ga uporabljajo angleščina (vernacular architecture), nemščina (Vernakulaere Architektur), francoščina (architecture vernaculaire), italijanščina (architettura vernacolare),
KULTURA PROSTORA, TRADICIJA, NAPREDEK IN GORAŽDE
Borut Juvanec
urbani potenciali + 15
kastilščina in katalonščina (arquitectura vernacular), pa še drugi jeziki (Juvanec 2004: 16). Vernakularna arhitektura nima pravil v širšem prostoru,
a je ne gradi laik: ta le pomaga. Kmet ni bil nikoli neumen: arhitekture ni prepustil nestrokovnjaku, ni je izvajal sam. V tem se danes razlikujemo: o arhitekturi govorijo stroke, gradimo pa vsi. Posebej žalosten sem bil, ko smo na poti v Goražde takoj čez Savo opažali 'imenitne' hiše: prevelike, previsoke, kričeče, z oboki in z množico nepotrebnih in neokusnih okraskov, v strupenih barvah. Njihova značilnost je samo ena: izstopajo. To je bil tudi namen posameznikov, ki so nanje prav ponosni. Ampak ne razumejo, da se družimo enaki ljudje z enakimi, da sodi enaka arhitektura k enaki, da se kultura spaja s kulturo. In prav to je v Bosni najpomembneje in prav tega v Bosni najmanj srečamo. Skladnost. Govorim o skladnosti med odnosi, med oblikami, med arhitekturo, med ljudmi, med narodi, med verami, med razlikami. In prav arhitektura bi morala te razlike izravnavati in spajati: največ vzvodov za to ima. In zato se mi zdi tako pomembno, da smo našli v delavnici Goražde2012 pot med teorijo, arhitekturo, univerzo, politiko, upravo in ljudmi – torej med teorijo in prakso. Z arhitekturno delavnico nismo prišli iz Ljubljane poučevati in ne kazati na napake. Prišli smo gledat, govorit s politiki in z javnostjo, predvsem pa razumevat vašo arhitekturo in urbanizem. Pri tem ni nepomembno, da nismo samo govorili in govorili: našli smo aktivne sogovornike tudi v gospodarstvu. Našli smo jih tako v Sloveniji kot v Bosni, v gospodarstvu in v politiki, med narodi in z manjšinami, tudi z zamejci. Naš namen je bil predvsem razmišljanje, skupna izmenjava misli. Pričakovanja so rezultat skupnih naporov, da bi obstoječe reči izboljšali, nove uskladili in s tem omogočili boljše delo, boljšo arhitekturo in boljše okolje, lepše Goražde jutri. Misliti moramo.
Po drugi strani pa uvajajo nove smeri razmišljanja, ki definirajo in tolmačijo preproste rešitve: arhitekturna antropologija na primer (Egenter 1992: 37), ki jo Egenter postavlja kot temelj arhitekturne teorije. To sam razumem kot teorijo vrednot, Egenter pa jo razlaga kot 'duhovne vede', ki bi lahko 'induktivno in sistematsko prepoznale antropologijo' (Egenter 1992: 35). Antropologija je znanost o človeškem telesu in o rečeh, ki se ravnajo po njem. Raziskovanja vernakularne arhitekture so v zgodovini redka: zgodnji pisci, ki omenjajo arhitekturo, gledajo le velike arhitekture, predvsem spomenike. Tradicionalna arhitektura je grajena z domačimi materiali, ki so dosegljivi in jih je moč obdelovati. Zato je potrebno znanje za razmišljanje o tej problematiki mnogo večje od tistega pri znanih konstrukcijah. Ta arhitektura je grajena z domačimi, dosegljivimi materiali, ki imajo življenjsko dobo prilagojeno generaciji ali celo delu generacije. Zato po svojem izteku včasih tudi izginejo. Včasih so materiali, ki jih tisočletja kasneje v originalu ni več moč niti slutiti: na primer lesen tram, ovešen s tkanino kot strop. Na Sardiniji (Zupančič 2oo3:26) obstajajo sledi takih konstrukcij v grobovih, vpraskane v mehak kamen. 'Domus de janas' so seveda grobovi in pokojniku so želeli urediti tak dom kot ga je imel v življenju. Danes so to neprecenljive sledi nekdanjih kultur.
V sistematiki je za odkrivanje le malo možnosti, za uspeh sta bolj pomembna slučaj ali slutnja raziskovalca. Seveda zahteva rezultat predvsem veliko časa. Pomemben element pri odkrivanju je splošno znanje in s tem v zvezi povezovanje ter primerjava podatkov primerljivih odkritij. Antropolog Egenter navaja kot izvor pretežnega dela arhitekture vzore iz narave. Vsaka oblika ima svoj primer v prirodi ali v človekovem delu (Egenter 1992: 161). Vernakularna arhitektura uporablja dosegljive materiale, ki jih umen človek obdeluje na čimbolj preprost način in jih vdeluje in sestavlja tako, da so čimbolj funkcionalni.
Koroška skodla na primer je sestavljena v streho pod Zbiranje podatkov je prva stvar, ki jo moramo narediti: kotom, v dveh plasteh. Deluje tako, da se ob vlagi najti moramo podatke o lokaciji, o izvedbi, o uporabi, napne in tesni, zaradi naklona odvaja vodo navzdol o stanju (Juvanec 2004: 19). (naklon strešine mora biti večji od naklona v prečni Za zbiranje podatkov je zato izjemno pomembno smeri). Zaradi prostorskega naklona predstavlja dviganje zavesti: s predavanji, z literaturo, z nastopi, odkap le majhen del vogala skodle: majhen je tudi z občasnimi akcijami in s strokovno pomočjo. Tukaj ogroženi detajl in s tem je življenjska doba skodle so najpomembnejše šole. Pri naši delavnici so prav bistveno podaljšana. Povsem enaki so principi skodle prizadevno sodelovali dijaki Srednje šole iz Goražda. na Romaniji.
Prepričan sem, da bodo tudi v bodoče znali ceniti
Izkušnje so v vernakularni arhitekturi temelj, na stare rešitve in jih bodo vnašali tudi v nove projekte. katerega preprost graditelj postavlja dediščino. Evidentiranje predstavlja pripravo seznamov, s Umnost dedov je v tem, da niso posredovali receptov, čimveč podatki, da je te sezname mogoče uporabljati pač pa red. Najbolj značilen je primer kozolca: v celoti, selekcionirano ali po delih. To je temelj za njegova kompozicija izhaja iz izkušnje pri tesanju vrednotenje, ki zagotavlja prepoznavanje in uporabo kvadratnega trama iz okroglega debla. Gre za detajl, nekaterih elementov v bodočnosti. ki je uporabljen v celoti (Juvanec 1999:54) in izhaja Dokumentiranje je strokovno delo na že izbranih iz kvadrata in njegove diagonale. Tak kozolec stoji objektih. Gre za meritve, za določanje lokacije (GPS, tudi v Bosni: postavili so ga Slovenci, ki živijo v Slatini, Global Positioning System je v zadnjih letih, ko je nedaleč od Banja Luke, po načrtih iz moje knjige vojska ZDA nehala namerno motiti zajem podatkov, (Kozolec, Juvanec 2005). To seveda ni bosanska najboljši podatek o lokaciji, saj ga lahko uporabimo arhitektura, je le spomenik.
na vsaki dobri karti), za fotodokumentiranje detajlov, Življenjska doba je za vernakularno arhitekturo zelo celote in okolja. pomembna. Življenjska doba vpliva tudi na estetski Dokumentacija (načrti: tlorisi, prerezi, pogledi, del arhitekture: ampak celo tu je ekonomski element lokacija in slikovno gradivo) mora biti dosegljiva bistven. Včasih so gradili kamnite zidove: kmet je zbral raziskovalcem za nadaljnje delo. in izbiral kamne za svojo hišo. Kamen večjih dimenzij Zelo pomemben element je medij dokumentacije: še je nameščal v vogal, da je konstrukcijo utrdil. Kasneje, včeraj je bila dokumentacija vsa na papirju, danes je ko je bilo izbiranje večjega in manjšega kamna predvsem v računalniku. To omogoča direkten vnos, predrago, ko so začeli uporabljati zunanje zaščite spremembe in dopolnitve ter uporabo za obdelave: (omet), je bil lahko zid sestavljan iz različnih velikosti, ne le načrtov, tudi foto gradiva ali predvsem njega. Pri celo iz različnih materialov. In spet najdemo primer tem ni več problematična tehnika, ne ekonomija in v Bosni: kamnit zid je vedno sestav vzdolžnikov in ne kvaliteta, pač pa informacijski sistem spravljanja, prečnikov. A če so kamni majhni, dolgih ni, lahko za izbora in iskanja (Juvanec 2004: 20). to izberemo tudi drug material. V kamnitih zidovih Iskanje vrednih rešitev, prenova, obnova, oživljanje, starih hiš so za vzdolžne elemente uporabljeni lesovi, ozdravljanje in ozdravljenje so elementi, ki zahtevajo tudi zid iz čerpiča ima lesen okvir.
predvsem znanje, kulturo in zmožnosti iskanja novih Strokovno delo obsega vso pripravo za raziskave rešitev. in vse tehnične detajle, ki dokazujejo rešitve, da jih Še najbolj nam gre od rok tehnična pomoč ostarelim lahko prepoznamo, identificiramo, obnovimo, da konstrukcijam. Pri tem pa je treba imeti največ lahko nadaljujemo življenje in uporabo tudi novi občutka: vse se da popraviti in zamenjati, da bo arhitekturi.
delovalo kot prej - celo boljše.
+ 16 goražde
Problem je v avtentičnosti: ni težava v izbiri kmetijsko dejavnost z obrtmi in življenjem, tudi s najustreznejšega materiala za obnovo. Današnji kulturo. materiali so nedvomno tehnično ustrezni ali boljši Turizem je turizem z vsemi svojimi značilnostmi, res od tistih včasih. Gre za prikaz stanja in za delovanje: v pa je, da ga je mogoče v dobri arhitekturi - posebej tem pa že nastopajo razlike.
v vernakularni - izvajati še bolje, tako v pogledu Pri tem trčimo na poseben problem: na socialnega življenja, ekonomike in kulture. profesionalnost. Ne glede na to, da imamo na Zato je znanstveno delo tako pomembno. Posebej področju arhitekture bolj ali manj neustrezno v vernakularni arhitekturi, ki ni 'visoka' in ne 'stilna' organizirano službo varovanja (s pravico odločanja in in ni bila omenjana niti v klasiki, ko so mnogo pisali brez odgovornosti), da ljudje tej službi ne verjamejo in razmišljali o pomembnih rečeh. Ampak bivalna in ne zaupajo, je profesionalnost edina možnost za kultura malih ljudi je bila nizka in zato neopažena. strokovno delo na vernakularni arhitekturi.
Bivalne hiše so bile grajene iz blata, iz lesa, vejevja Ureditev teh razmer je stvar arhitektov in arhitekture in slame, spomeniki za bogove, za kralje in za mrtve kot stroke in kot znanosti, za to je treba kaj narediti so bili grajeni v trdnih materialih. Njihovi kamni še in premalo je, če se nasmehnemo, ko kdo primerja vedno stoje. njihovo delo s sajenjem palčkov in gipsastih labodov
V tem tiči odgovor: za razlago enostavnega problema po vrtu. In labodov in drugega kiča smo videli tudi v moramo mnogo več vedeti in znati. Zato je tudi Bosni, takoj čez Savo, za cel živalski vrt.
analiza kot razgradnja za preučevanje sestave in In na tem področju nisem sam in ne gre le za Slovenijo delovanja tako pomemeben del znanstvenega dela, (Fister 1994: 27). Tudi Nold Egenter posplošuje tudi v arhitekturi. problematiko, jo razgrajuje in dokazuje 'neumnosti', Razlika med teorijo in prakso je včasih kar opazna. kot jim pravi (Egenter 1992: 25-50). Res so.
Naj začnem s teorijo:
Kakšnih problemov ne bomo nikoli rešili, ker so Arnheim loči identifikacijo in klasifikacijo (torej nekatere dejavnosti, znanja in kulture že zamrli. analizo), ki ju definira kot veščini duha. Poudarja Lahko jih pokažemo v praksi, a težko bomo našli razlike med diferenciacijo in posploševanjem, ki obliko organizacije, ki bo to izvajala. Na podeželju so po njegovem produkt procesa zaznavanja v je nekaj rezultatov kot plod aktiva kmečkih žena v spreminjajočem se okolju. Izvirnost in poenotenje kot Sloveniji, kot plod strokovnjakov in zanesenjakov pri antipoda pa zaznavamo istočasno. Več, red razume kamnu v Franciji (Pierreseche, Pariz), v Španiji (ARTE, kot nujen pogoj za strukturno funkcijo (Arnheim, Caceres ), tudi na Hrvaškem (Dragodid, Zagreb) in 1974: 3). Poudarja vrednost 'enotnosti različnosti' v Sloveniji (Projekt KRAS2011, Ljubljana), ponekod (Arnheim 1974: 50), ki jo poznamo iz kasnejših kot turistična dejavnost, v nekaterih primerih kot ideologij, pa se odraža tudi v arhitekturi. gospodarska dejavnost industrije ali celo Ministrstva Red je tehnično teoretska kategorija, praktično pa za kmetijstvo. Vse to pa je možno le v sodelovanju s estetska. Vnos odnosov dolžin, ki definirajo ploskve strokami: osnovo in okvir nedvomno daje arhitektura in v končni fazi prostor, je estetika z izbranim ali z (Hadrović 2011).
določenim vodilom.
Muzej in muzej na prostem sta nedvomno obliki, Tudi veliki arhitekt Le Corbusier je skušal to tematiko. ki se ji ne bomo mogli izogniti. A kvaliteten prikaz Kot osnovo je vzel zlati rez. Človeku je to razmerje arhitekture in njenih možnosti je dejansko mogoč le najbolj všeč, saj je grajeno po njem samem. v delovanju. To ni nemogoče, je pa težko izvedljivo. In s tem je prevladala primitivna parola, da je 'Živi muzej' je zahteven projekt, ki zaokrožuje tako arhitektura 'umetnost in ne obrt'. To se z definicijo
urbani potenciali + 17 urbani potenciali + 17
A prav tu je bistvo: gradil je kakor so ga učili predniki, ni pomembnejši.
s svojo dediščino in s svojimi izkušnjami. Seveda 'vsak človek svojo malho hvali', kot pravi Nadaljevanje preproste arhitekture je odvisno od slovenski pregovor, a vseeno bi šel pri tem še ljudi samih. Vernakularna arhitektura je živela včeraj, globlje od Egenterja. Leinfellner trdi, da je esteska danes so jo zamenjali visoko strokovni posegi, ki jih komponenta 'tisoče let starejša od znanstvene' lahko podre le groba sila. Včasih je bilo upoštevanje (Leinfellner 1965:184).
tradicije samoumevno. Vernakularna arhitektura Pračlovek je moral najprej izumiti orodje, postaviti predstavlja danes le še spomin, spoštovanje kulture zatočišče, poskrbeti za svoj rod. Šele z orodjem in z dedov in ponos človeka. Negovanje starih rešitev orožjem je lahko zagotovil poln trebuh sebi in svoji je pomembno za dokazovanje uma in spretnosti, družini. Pračlovek s praznim trebuhom je mislil na je dokaz otrokom o vrednosti njihovih dedov. To je hrano in na preživetje, le siti si je lahko izmislil bogove, kultura: ne vrednost, je vrednota. je začel risati po stenah, je zasnoval kulturo.
Arhitektura ni misel, ne ideja, na zasnova in ne projekt,
Enako je bilo z bivališčem, ki ga je sam zgradil. A pri tem ni gradnja in ne objekt (Juvanec 2004: 21): je življenje gre za izkušnjo, ko je uporabljal obvladljive materiale, zgradbe in ljudi v njej, ob njej in z njo, v okolju in les na primer. Zato postavlja Fister arhitekturo kot vedno le v delovanju. Ne nova in ne stara arhitektura živ organizem, prostor, v katerem človek živi pa kot nista muzej, stara nam pomaga le razumeti nekatere 'nikdar homogen, temveč specifičen, vedno v razvoju probleme in rešitve, ki jih lahko v novi uporabimo. (Fister 1994: 31).
Gradnja stare arhitekture danes je nesmiselna, Francoski arhitekt Le Corbusier ni bil edini, ki je poznal nova pa je lahko – z elementi kulture stare – boljša, in spoštoval bosansko arhitekturo. Slovenski mojster kulturnejša, humanejša in lepša. Plečnik je bil nad bosansko arhitekturo prav navdušen. Ne pravijo zaman, da so stari ljudje modri. Ne lepši in O njej je mnogo pisal profesor na ljubljanski fakulteti boljši: modri so. za arhitekturo Marjan Mušič, Dušan Grabrijan pa je Enako je z dobro arhitekturo. v Sarajevu preživel dobršen del svojega življenja. To je opisoval v knjigah kot so Sarajevo i njegovi trabanti leta 1942, Arhitektura Bosne 1955, pa v knjigi Bosenska orientalska arhitektura v Sarajevu (1985), ki je bila izdana trikrat, enkrat tudi v angleščini ob zimski olimpiadi v Bosni. Arhitektura, tako stara kot nova stoji vedno v okolju. Ta postavlja omejitve, odpira možnosti (Dervišević 2010), narava daje tudi arhitekturi okvir njenega delovanja. Vernakularna arhitektura je danes le še spomin. Gre za spremembe v družbenem sistemu, za specializiranost
+ 18 goražde + 18 goražde
+ 20 goražde
KULTURNI SPOMENIK: MOST ZA PEŠCE
Domen Zupančič
Slovenski arhitekti so bili cenjeni in uveljavljeni na vsem območju nekdanje države Jugoslavije, to kvaliteto ohranjajo tudi nove slovenske generacije slovenskih arhitektov. Z natečajnimi rešitvami so pogosto segali visoko mnogo rešitev so tudi realizirali, če omenim le nekatere Marjan Bežan (Split), Miloš Bonča (Zagreb), Ivan Bregant (Slavonski Brod, Letnica), Vinko Glanz (Brioni), Niko Kralj (Split), Emil Medvešček (Štip), Milan Mihelič (Osijek, Novi Sad, Vukovar), Edo Mihevc, Marko Marijan Mušič (Pirot, Skopje, Kolašin, Bitola, Bosanski Šamac, Lovčen, Nikšič, Kotor Varoš), Vladimir Mušič, Edvard Ravnikar (Rab), Dušan Samec, Ivo Štrukelj (Sarajevo, Jajce) in Fedja Košir. Seznam zajema arhitekte, ki so delovali v obdobju med 1945-1991. Prav vsi projekti kolegov so se ukvarjali z arhitekturo novega, preurejanja obstoječega za nove razmere, izhajali so iz tradicije okolja in uvajali sodobne vidike načrtovanja. To so projekti športnih dvoran, trgovskih centrov, skupščin, mladinskih centrov in drugi objekti. Z današnje časovne distance je bila Jugoslavija enaka kot ranjka Avstoogrska ali pa kraljevina SHS – časovna ustanova. Podobne pomisleke imam tudi ob omembi Evropske skupnosti. Vse te unije, federacije ali druge organizirane skupnosti so vpete v svoj čas in odgovarjajo potrebam tistega časa. Nikakor pa to niso prostorsko enotne dežele. Te raznotere
večnarodne skupnosti povezujejo različna območja tudi glede na reliefno oblikovanost, podnebje, rastje, živalstvo in tudi na način ravnanja z naravno krajino. Ob tem, ko se razvija kulturna krajina vpliva tudi na dojemanje prostora s strani prebivalcev. Na osnovi teh medsebojnih vplivov in tudi zunanjih dejavnikov (politični vplivi, ekonomsko socialni vplivi, itd…) se je bolj in bolj izoblikovala značilna arhitekturna tipika posameznega območja. Slovenija ima pokrajine, ki so si z vidika arhitekturne tipike precej različne, to pa so: alpska, panonska, osrednje – slovenska, dolenjska in kraška (Juvanec 2012: 9). Vsako od teh arhitekturnih pokrajin karakterno označuje gradbeni material, ki je pogosteje uporabljan. Uporaba teh gradiv ni modna, temveč je zrasla z arhitekturo oz. bolje zapisano: arhitektura govori jezik lokalnega razpoložljivega materiala najsi bo to les, kamen ali pa ilovica. To je tradicionalna arhitektura, ki pa potrebuje trezen premislek. Drži,
da je preživela tista arhitektura, ki je bila najbolj vzdržljiva in smiselno umeščena v prostor. Kaj ali kdo dejansko naredi arhitekturo vzdržljivo, trajajočo in obstojno? Arhitekt? Uporabnik? Skupnost? Obstanek je odvisen od kulture posameznika in tudi kulture skupnosti. Posameznik, lahko največ stori, če vzdržuje, biva v skladu z načelom skrbnosti ravnanja z razpoložljivimi viri, z jasnim in celovitim odnosom do da je preživela tista arhitektura, ki je bila najbolj vzdržljiva in smiselno umeščena v prostor. Kaj ali kdo dejansko naredi arhitekturo vzdržljivo, trajajočo in obstojno? Arhitekt? Uporabnik? Skupnost? Obstanek je odvisen od kulture posameznika in tudi kulture skupnosti. Posameznik, lahko največ stori, če vzdržuje, biva v skladu z načelom skrbnosti ravnanja z razpoložljivimi viri, z jasnim in celovitim odnosom do