Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010
tudi življenjsko nevarno sistemsko okužbo Fonzi in sod., 1993. Okužbo s kandido imenujemo kandidoza. Glive iz rodu Candida so za kolonizacijo, okužbo in za izogibanje
gostiteljevemu imunskemu sistemu razvile razli čne mehanizme. Običajno so okrogle in
enoceli čne oblike, lahko pa razvijejo nitaste strukture, imenovane hife in psevdohife.
Kandida izlo ča encime proteaze in lipaze, s katerimi lahko razgrajuje gostiteljeve proteine
in lipide. S pomo čjo proteaz se lahko tudi izogiba imunskemu odgovoru gostitelja na
okužbo. Okužba s kandido se lahko pojavi na sluznicah ust in prebavil. Izredno pogosta je genitalna okužba, še posebno pri ženskah.
2.4.6 Saccharomyces cerevisiae
Sodi med brste če kvasovke in je ena izmed najintenzivneje proučevanih enoceličnih
evkariontskih organizmov v molekularni in celi čni biologiji, saj sta njeni celična struktura
in funkcijska organizacija podobni celicam višje razvitih organizmov Gromozova in Voychuck, 2007. Kvasovke so definirane kot enoceli
čne glive z redkimi izjemami, ki se razmnožujejo vegetativno z brstenjem. Brstenje nastopi, ko se izboklina na celi
čni steni pri
čne večati. Brst se od materinske celice lahko odcepi, ko je le-ta še majhen ali ko sta celici podobnih velikosti. Kvasovke S. cerevisiae lahko preklapljajo med haploidnim in
diploidnim celi čnim ciklom. Haploidne oblike dveh različnih paritvenih tipov se podvajajo
z mitozo. Diploidne oblike kvasovk lahko rastejo vegetativno ali pa zaradi pomanjkanja nutrientov vstopijo v mejoti
čen cikel podvajanja ali sporulacijo. Tako haploidne kot diploidne celice se lahko podvajajo z brstenjem, med njimi je razlika predvsem v izbiri
mest nastanka brstov. Med številne pozitivne lastnosti kvasovke S .cerevisiae zaradi katerih se je uveljavila kot
modelni organizem prištevamo enostavno gojenje, hitro rast, nepatogenost, ker pa je dobro poznana, omogo
ča tudi različne genske manipulacije. Skozi evolucijo so se osnovne biološke poti ohranile in tako potekajo številni celi
čni procesi podobno v kvasovkah in v višjem organizmu.
2.4.7 Hortaea werneckii
Je askomicetna črna kvasovka, ki spada v red Dothideales Zalar, 1999. Je črna kvasovka,
saj producira temen pigment DHN melanin tako na zunanji kot na notranji strani celi čne
stene. Za črne kvasovke je značilen polimorfizem, meristematska rast, endokonidacija,
pogostost muriformnih celic, ki se razvijejo iz nedefiniranih hif ter debele melanizirane
Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010
celi čne stene de Hoog, 1993; Zalar in sod., 1999. H. werneckii je meristematska gliva, saj
tvori po časno rastoče kolonije zgrbančenega videza in se reproducira z izodiametričnim
pove čevanjem ter delitvijo celic Sterflinger in sod., 1999.V preteklosti je bila poznana
predvsem kot etiološki dejavnik neinvazivne kožne infekcije tinea nigra pri človeku.
Življenjski cikel glive je sestavljen iz kvasne, filamentozne in meristematske rasti, ki jih sprožijo razli
čne razmere v okolju. V neugodnih pogojih okolja, kot so suša, odsotnost hrane in temperaturne spremembe, ki za glivo predstavljajo stres, nastanejo hidrofobne
hife. Pri optimalnih pogojih, to je ob zmerni temperaturi in zalogi hrane, se gliva razmnožuje s hidrofilnimi kvasnimi celicami.
2.4.8 Rhodotorula mucilaginosa
