Bistvene razlike med evkariontskimi in prokariontskimi celicami Bacillus subtilis

Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010

2.3.1 Bistvene razlike med evkariontskimi in prokariontskimi celicami

Prokarionti so majhni enoceli čni organizmi, ki ne tvorijo večceličnega organizma, ki bi imel diferencirano tkivo, lahko pa se združujejo v kolonije. Evkarionti pa so ve činoma mnogoceli čni organizmi z diferenciranimi celicami. • Prokariontske celice 1-10 µm so manjše od evkariontskih 2-100 µm. • V prokariontskih celicah je en krožno oblikovan kromosom, v evkariontskih pa je ve č kromosomov, ki so v obliki dolgih, zavitih molekul. • Jedrce, jedrna ovojnica in histoni pri prokariontih niso prisotni.. • Elektronski transport pri prokariontih poteka samo skozi celi čno membrano, pri evkariontih pa skozi vse membrane tudi membrane organelov. • V prokariontskih celicah ne potekata fagocitoza in pinocitoza, pri evkariontskih celicah pa potekata po potrebi. • Metabolizem pri prokariontih je aeroben ali anaeroben, pri evkariontih pa je ve činoma aeroben. 2.4 KRATEK OPIS PROU ČEVANIH BAKTERIJ IN GLIV

2.4.1 Bacillus subtilis

Je nepatogen po Gramu pozitiven bacil, aeroben oz. fakultativen anaerob, ki ga pogosto najdemo v zemlji.Ve čina bakterij iz rodu Bacillus je mezofilnih s temperaturnim optimumom med 30 in 45 °C, lahko pa so tudi termofilni s temperaturnim optimumom do 65 °C ali celo psihrofili, sposobni rasti in sporulirati pri 0 °C. So neutrofilni, vendar pa lahko rastejo na širokem obmo čju pH vrednosti od 2 do 11. Sposobni so tvorbe trpežne endospore, katere naloga je zaš čita pred negativnimi okoljskimi vplivi, kot so na primer toplota, kislost, slanost. Spore lahko preživijo v neugodnih razmerah zelo dolgo časa. Tvorijo se v obdobju stresa, ko je bakterija brez hranil. Tako je organizmu omogo čen obstoj, dokler se okoljske razmere ne izboljšajo. Ob ugodnih razmerah se hitro razmnožujejo z delitvijo Todar, 2009. B. subtilis je modelni organizem za raziskave G + bakterij. 2.4.2 Escherichia coli Je enterobakterija in spada v družino Enterobacteriaceae .Gre za G - bakterijo, aerobno oz. fakultativno anaerobno in nesporulirajo čo. Fermentira glukozo, reducira nitrat do nitrita in Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010 ima encim katalazo Douglas, 2006.Optimalna rast bakterije E. coli je pri 37 °C. Celice so pali časte oblike, dolžine 2 µm in premera 0,5 µm. E. coli je zelo razširjena bakterija v črevesju človeka. Le nekateri sevi te vrste bakterije so za človeka patogeni. Je oportunisti čni patogen, saj povzroča bolezni le v primeru, ko preide iz črevesja v sečne in žol čne poti in organe v abdomnu. E. coli je najbolj raziskan organizem nasploh. E. coli je bakterijska vrsta, ki se najpogosteje uporablja pri raziskavah v mikrobiologiji.

2.4.3 Staphylococcus aureus