Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010
celi čne stene de Hoog, 1993; Zalar in sod., 1999. H. werneckii je meristematska gliva, saj
tvori po časno rastoče kolonije zgrbančenega videza in se reproducira z izodiametričnim
pove čevanjem ter delitvijo celic Sterflinger in sod., 1999.V preteklosti je bila poznana
predvsem kot etiološki dejavnik neinvazivne kožne infekcije tinea nigra pri človeku.
Življenjski cikel glive je sestavljen iz kvasne, filamentozne in meristematske rasti, ki jih sprožijo razli
čne razmere v okolju. V neugodnih pogojih okolja, kot so suša, odsotnost hrane in temperaturne spremembe, ki za glivo predstavljajo stres, nastanejo hidrofobne
hife. Pri optimalnih pogojih, to je ob zmerni temperaturi in zalogi hrane, se gliva razmnožuje s hidrofilnimi kvasnimi celicami.
2.4.8 Rhodotorula mucilaginosa
Vrste iz rodu Rhodotorula se pojavljajo v zraku, zemlji in na koži človeka ter so večinoma
nepatogene. Gre za pigmentirane kvasovke, ki jih uvrš čamo v deblo Basidiomycota. Z
lahkoto jih identificiramo po tvorbi zna čilnih oranžnordečih kolonij. Barva je posledica
pigmentov, ki jih kvasovka ustvari, da blokira svetlobo dolo čene valovne dolžine, ki bi
kvasnim celicam druga če škodovala. Pri imunsko oslabljenih ljudeh lahko povzročajo
infekcije, kot so fungemije in endokarditis, med povzro čitelji pa je najpogosteje
Rhodotorula mucilaginos a Biswas in sod., 2001. To je obligatna aerobna kvasovka, ki
vsebuje visoko koncentracijo pigmentov-kartenoidov. 2.5 NANOTEHNOLOGIJA
Izraz nanotehnologija je skoval profesor Novio Taniguchi iz Tokia leta 1974 za opis preciznih, industrijsko izdelanih delcev nano velikosti.
Nanotehnologija predstavlja hitro razvijajo če in napredujoče področje, ki že ima in bo v
prihodnosti imela še ve čji vpliv na vsa področja znanosti in tehnologije. Znanstvena
odkritja in tehnološki obeti nanotehnologije so izjemni, še posebej v proizvodnji materialov, v nanoelektroniki, v medicini in varovanju zdravja, v biotehnologiji,
informatiki in zagotavljanju varnosti. Izzivi, ki naj bi jih nanotehnologija uresni čila, so
nešteti, od zgodnje diagnostike in zdravljenja trenutno neozdravljivih bolezni do detekcije ene same rakave celice in njenega uni
čenja ... Veliko zanimanje se v hitro razvijajo
či nanotehnologiji kaže za kovinske nanodelce zaradi njihove ve
čnamenske uporabnosti. Delujejo lahko kot kemični katalizatorji, biološka barvila, adsorbenti…
Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010
Obstajata dva razloga za uporabo kovinskih nanodelcev v biomedicinskih raziskavah: • Biomolekularne komponente imajo tipi
čno velikostno dimenzijo v območju med 5 200 nm, kar je primerljivo s skalo nanodelcev. Biosistemi tako majhne vsiljivce
komaj zaznajo zato jih smatrajo kot naravne komponente. • Ko se velikost delcev zmanjšuje in pade na 1-100 nm, se elektronske, opti
čne, kataliti
čne in termodinamske lastnosti takšnih delcev odklanjajo od večine lastnosti ve
čjih delcev iste sestave QingShan, Jian, JinHong, JiaCong, 2007.
S porastom nanotehnologije se pojavita potreba in dolžnost raziskovanja poti, po katerih lahko nanomateriali reagirajo z biološkimi sistemi.
2.5.1 Nanodelci
