Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010
ima encim katalazo Douglas, 2006.Optimalna rast bakterije E. coli je pri 37 °C. Celice so pali
časte oblike, dolžine 2 µm in premera 0,5 µm. E. coli je zelo razširjena bakterija v črevesju človeka. Le nekateri sevi te vrste bakterije so za človeka patogeni. Je
oportunisti čni patogen, saj povzroča bolezni le v primeru, ko preide iz črevesja v sečne in
žol čne poti in organe v abdomnu. E. coli je najbolj raziskan organizem nasploh. E. coli je
bakterijska vrsta, ki se najpogosteje uporablja pri raziskavah v mikrobiologiji.
2.4.3 Staphylococcus aureus
Po Gramu pozitivna patogena bakterija iz rodu stafilokokov. Gre za okroglasto bakterijo kok, ki je sicer pogosto prisotna na
človeški koži. Je fakultativen anaerob in ima encim katalazo. Je koagulaza pozitivna. Na krvnem agarju raste najve
čkrat v obliki gladkih zlato- rumenih kolonij, obdanih z ozkim pasom popolne hemolize, zaradi
česar jo imenujemo zlati stafilokok Grundmann in sod., 2006. S. aureus kolonizira številne predele telesa,
najpogosteje se nahaja v sprednjih nosnicah. Povzro ča bolnišnične infekcije, zastrupitve s
hrano, kožne abscese, plju čnico, meningitis, endokarditis, septikemijo. Najpogosteje se
prenaša z rokami zdravstvenega osebja, redkeje pa po zraku. Zaradi pogoste odpornosti proti antibiotikom povzro
ča ta bakterija še vedno velike težave.
2.4.4 Staphylococcus epidermis
Je G + kok. Ni patogen, vendar v dolo čenih razmerah to lahko postane. Obstajata dve vrsti
epidermisa. Prvi se v najve čjem odstotku uvršča med koagulazo negativne stafilokoke,
drugi pa v koagulazo pozitivne, ki niso patogeni za človeka. Tvorijo bele kolonije. Nahaja
se v normalni flori na koži, v dihalih in prebavilih Mack, 2004. Znan je kot odporen proti meticilinu. Navadno je nepatogen. S. epidermis povzro
ča težave ljudem s katetri ali drugimi kirurškimi vsadki zaradi tvorbe biofilmov.
2.4.5 Candida albicans
Spada med glive kvasovke. Pogosto se nahaja na sluznici ustne votline, prebavil, dihal in nožnice, kjer lahko kot neškodljiv komenzal prebiva v ravnotežju z ostalo mikrofloro in
imunskim sistemom gostitelja. Glavni dejavnik okužbe s kandido je fiziološko stanje gostitelja. Ugotovili so, da manjše spremembe fiziološkega stanja gostitelja lahko
vzpodbudijo kandido, da se iz neškodljivega spremeni v agresiven patogen organizem, ki povzro
či okužbe sluznice, pri pacientih z zmanjšano imunsko sposobnostjo organizma pa
Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Enota medoddel čnega študija mikrobiologije, 2010
tudi življenjsko nevarno sistemsko okužbo Fonzi in sod., 1993. Okužbo s kandido imenujemo kandidoza. Glive iz rodu Candida so za kolonizacijo, okužbo in za izogibanje
gostiteljevemu imunskemu sistemu razvile razli čne mehanizme. Običajno so okrogle in
enoceli čne oblike, lahko pa razvijejo nitaste strukture, imenovane hife in psevdohife.
Kandida izlo ča encime proteaze in lipaze, s katerimi lahko razgrajuje gostiteljeve proteine
in lipide. S pomo čjo proteaz se lahko tudi izogiba imunskemu odgovoru gostitelja na
okužbo. Okužba s kandido se lahko pojavi na sluznicah ust in prebavil. Izredno pogosta je genitalna okužba, še posebno pri ženskah.
2.4.6 Saccharomyces cerevisiae
